VOLKSWAGEN
Iz skromnih začetkov – 28. maja 1937 je bila v Berlinu ustanovljena "Družba za pripravo nemškega avtomobila, d.o.o." ("Gesellschaft zur Vorbereitung des Deutschen Volkswagens mbH") z osnovnim kapitalom 480.000 rajhsmark – je iz podjetja s kasnejšim sedežem v Wolfsburgu nastala ena največjih avtomobilskih korporacij na svetu.
S tem, ko je "Nemška delavska fronta" ("Deutsche Arbeitsfront" – DAF) ustanovila podjetje, so nacionalsocialisti dobili orodje za uresničitev vizije, ki je že od preloma stoletja navduševala avtomobilske inženirje in javnost: "Volkswagen" – "ljudski avto". Ferdinand Porsche, ki mu je stanovsko združenje leta 1934 zaupalo konstruiranje takšnega avta, je s svojo ekipo, v kateri so bili tudi Karl Rabe, Franz Xaver Reimspieß in Ferry Porsche, leta 1938 razvil serijsko vozilo, ki se je s svojo nezamenljivo silhueto v več milijonih primerkov zapisalo v zgodovino avtomobilizma.
Ferdinand Porsche je skupaj z Bodom Lafferentzem, predstavnikom Nemške delavske fronte, sestavljal poslovodstvo družbe, ki je od leta 1938 naprej delovala pod nazivom Volkswagenwerk GmbH. Temeljni kamen za tovarno v današnjem Wolfsburgu so položili na praznik vnebohoda leta 1938. Vendar pa je bil avtomobil združenja "Kraft durch Freude" (KdF) le sredstvo propagande, enako kot vzorni delovni in življenjski pogoji v obeh matičnih tovarnah v takratnem "mestu avtomobila KdF" in v Braunschweigu. Potem ko se je začela 2. svetovna vojna, je iz Volkswagnove tovarne nastala tovarna orožja, v kateri so za Hitlerjevo vojsko morali delati večinoma prisilni delavci iz tujine.
Volkswagnova tovarna je potem, ko so jo zasegle zavezniške sile, postala civilizirano avtomobilsko podjetje šele po zaslugi britanske vojaške vlade, ki je avgusta 1945 oddala naročilo za proizvodnjo več kot 20.000 limuzin. Decembra 1945 se je s 55 vozili začela serijska proizvodnja. Poleg tega so Britanci na tem delu celine poskrbeli za široko razvejano servisno-prodajno mrežo, za tipično Volkswagnovo politiko kakovosti in za usmeritev v izvoz, ki je bila odločilnega pomena za gospodarski uspeh. Denarna reforma leta 1948 in normalizacija zunanjetrgovinskih odnosov pa sta bila končno tista dejavnika, ki sta simpatično zaobljenemu avtomobilu začrtala pot uspeha.
Potem ko so Britanci leta 1949 Volkswagen predali v skrbništvo zvezne republike, upravljanje pa prenesli v roke zvezne dežele, se je tovarna s "hroščem" in Transporterjem povzpela v simbol nemškega "gospodarskega čudeža". V 50-ih letih prejšnjega stoletja so odprli nove tovarne v Hannovru in Kasslu, kasneje pa še v Emdnu in Salzgittru. Podjetje je želo uspehe tudi v tujini: leta 1947 so začeli z izvozom, leta 1952 je Volkswagen v Kanadi že ustanovil prvo tujo distribucijsko družbo, leta 1953 je sledila proizvodna družba "Volkswagen do Brasil Ltda.". Leta 1955 so v Volkswagnu že proslavljali izdelavo milijontega Volkswagnovega avtomobila po koncu vojne.
Leta 1960 se je Volkswagen preoblikoval v delniško družbo in se delno privatiziral. Potem je leta 1965 prevzel družbo Auto Union GmbH, ki se je leta 1969 z delniško družbo NSU Motorenwerke združila v današnji Audi AG, ter se razvil v nemški avtomobilski koncern. Med letoma 1973 in 1975 so v Volkswagnu prešli z zračno hlajenih motorjev, vgrajenih v zadku, na sodobne avtomobilske koncepte s tekočinsko hlajenimi motorji in pogonom na sprednja kolesa. Passat, Golf in Polo so tiste tri modelske vrste, ki vse do današnjih dni predstavljajo jedro Volkswagna.
Sredi 70-ih let prejšnjega stoletja se je Volkswagen prerodil; podjetje se je s svojimi proizvodi namreč odzvalo na spremenjene gospodarske razmere, ki so sledile šoku zaradi cen nafte leta 1973. Volkswagen je postal inovativni volumenski proizvajalec, znan po tem, da upošteva vedno strožje varnostne zahteve in da izdeluje varčne motorje. Kot že v času "hrošča", Volkswagen tudi danes po vsem svetu nastopa kot prijazni nemški ambasador mobilnosti ter tako prispeva k demokratizaciji varnosti, udobja in prijaznosti do okolja.
Čeprav je podjetje zraslo na Spodnjem Saškem v Nemčiji, se je njegova zgodnja internacionalizacija, npr. vstop na kitajski trg leta 1982, izkazala kot jamstvo za uspeh. Poleg tega se je Volkswagen tudi s ponudbo svojih finančnih storitev, združenih pod okriljem družbe Volkswagen Financial Services AG, uspešno prilagodil razmeram, ki jih je prinesla globalizacija. Bilanca z več kot 170 milijoni izdelanih vozil je več kot zgovorna. Pod okrilje delniške družbe Volkswagen AG spadajo npr. tudi avtomobilske znamke Seat, Škoda, Bentley, Bugatti in Lamborghini, ki v okviru koncernske povezave ponujajo privlačne modele za vse okuse.
Dejstvo, da je Volkswagen z Golfom ne le ponovil, temveč celo presegel svetovni uspeh "hrošča", sodi med wolfsburške "čudeže", kamor štejeta tudi ponovni zagon tovarne pod Britanci in preporod sredi 70-let prejšnjega stoletja.
Avtor: Sabrina Pečelin
